Zgodovinske malte in zaščita spomenikov

Naši predniki so nam zapustili umetelne stavbe, ki jih je potrebno ohraniti za vsako ceno. Vzdrževanje teh zgradb bi moralo predstavljati našo prednostno nalogo, da jih bomo lahko ohranili za naše potomce kot priče časa. Nadzor nad temi objekti je prevzelo spomeniško varstvo, ki se z ljubeznijo do detajlov posveča ohranjevanju zgodovinske dediščine - odčitavanju sledi, ki nakazujejo starost in uporabo objektov, ter znižanju stroškov popravil in vzdrževanja. Prizadevanje spomeniškega varstva torej ni usmerjeno v rekonstrukcijo, temveč v ohranitev zgodovinske dediščine. RÖFIX strokovnjakom za spomeniško varstvo ponuja bogato paleto zgodovinskih malt in osnovnih ometov, zaključnih ometov in premazov za obnovitev zgodovinskih arhitekturnih površin. Restavratorji, gradbeni mojstri ali pa strokovnjaki za sanacije lahko izbirajo med končnimi izdelki, polizdelki iz sestavljenega sistema RÖFIX in zgodovinskimi vezivi RÖFIX.

Latentno hidravlične sestavine so snovi, ki se ne strdijo ob stiku z vodo, ampak šele po dodatku apna na slednjega prenesejo hidravlične lastnosti. Tako delujejo zaradi topnosti kremenčeve (tj. silicijeve) kisline, ki jo vsebujejo omenjene sestavine. Če jim tako primešamo apno, iz kremenčeve kisline nastane netopen kalcijev silikat, ki občutno poveča trdnost ometov in malt in izboljša tudi njihovo obstojnost pred vremenskimi vplivi. Med najbolj znane latentno hidravlične sestavine spadajo „santorinska zemlja“, „vulkanski tuf“ in kamenine z vsebnostjo tufa. Kot umetna hidravlična sestavina ima nizko žgana „opečna moka“ že dolgo tradicijo. Sodobne, umetne latentno hidravlične sestavine, kot je elektrofilterski pepel ali granulirana žlindra (žlindrni pesek), so danes pomembne v gospodarstvu, vendar pa niso primerne za spomeniško zaščitene objekte.

Hidravlično apno se izdeluje iz mešanice materiala, ki jo sestavljata apnenec in lapor, žgane pri temperaturah nad 1200 °C. Nastale silikatne faze z nevezanim apnencem tvorijo netopne kalcijeve silikate, ki malti dajejo vodoodporne lastnosti. V nasprotju s cementom ta malta ohrani visoko naravno poroznost. Zaradi omenjenih lastnosti je vezivo še posebno zanimivo za vlažne podnebne pasove. V mediteranskih delih Evrope (s suho sredozemsko klimo) lahko hidravlično apno v ometu večinoma zamenjuje cement.

Glede na to, ali je surovinska sestava za izdelavo hidravličnega apna pridobljena iz ustrezne naravne kamenine brez mešanja ali pa je umetno pripravljena z mešanjem, razlikujemo med naravnim in umetnim hidravličnim apnom. Če ima naravni kamen idealno razmerje med apnencem in laporjem, je primeren za izdelavo naravnega hidravličnega apna (NHL). Ta surovina omogoča bolj konstantne, nižje in „blažje“ temperature žganja kot mlete mešanice, kar preprečuje tvorjenje značilnih cementnih faz. Tako ne pride do nihanja v trdnosti, kar je velika prednost pri obdelovanju, homogenosti in odpornosti apnenih ometov NHL.