Latentno hidravlične sestavine so snovi, ki se ne strdijo ob stiku z vodo, ampak šele po dodatku apna na slednjega prenesejo hidravlične lastnosti. Tako delujejo zaradi topnosti kremenčeve (tj. silicijeve) kisline, ki jo vsebujejo omenjene sestavine. Če jim tako primešamo apno, iz kremenčeve kisline nastane netopen kalcijev silikat, ki občutno poveča trdnost ometov in malt in izboljša tudi njihovo obstojnost pred vremenskimi vplivi. Med najbolj znane latentno hidravlične sestavine spadajo „santorinska zemlja“, „vulkanski tuf“ in kamenine z vsebnostjo tufa. Kot umetna hidravlična sestavina ima nizko žgana „opečna moka“ že dolgo tradicijo. Sodobne, umetne latentno hidravlične sestavine, kot je elektrofilterski pepel ali granulirana žlindra (žlindrni pesek), so danes pomembne v gospodarstvu, vendar pa niso primerne za spomeniško zaščitene objekte.