V zadnjem času se vse pogosteje omenja izraz „energetska učinkovitost“, toplotnoizolacijski sistemi pa so se izkazali kot učinkovit način varčevanja z energijo. Zanima me, kako bi lahko znižali stroške ogrevanja doma? Kateri sistem priporočate?
Toplota v domu lahko ostane dlje, kot si mislite, lahko pa tudi hitro izgine. Vse to je odvisno od številnih dejavnikov, od stanja vašega doma, ne glede na to, ali gre za stanovanje ali hišo, od vaše angažiranosti in angažiranosti vaših sostanovalcev, pa vse do tega, kaj in kako se ogrevate.
Eden od načinov znižanja stroškov ogrevanja je vgradnja fasadnih in toplotnoizolacijskih materialov, popolna izolacija sten, tako znotraj kot zunaj. Funkcija toplotne izolacije je zaščititi objekt pred zunanjimi toplotnimi spremembami in vzdrževati konstantno prijetno temperaturo v notranjosti vašega doma.
Toplotna izolacija je nepogrešljiv element in osnova za varčevanje v prvi vrsti toplotne energije, nato pa še denarja, ki bi ga porabili za gretje ali hlajenje v toplih poletnih dneh.
Značilnosti dobre toplotne izolacije je ohranjanje konstantne temperature v vašem domu tako poleti kot pozimi. Dobra toplotna izolacija ne dopušča nastajanja kondenza in plesni v domu in navsezadnje zagotavlja energetsko učinkovitost vašega doma ter zmanjša porabo energije za ogrevanje in hlajenje.
Priporočljiva je vgradnja fasadnega sistema RÖFIX FIRESTOP. Vgradnja toplotnoizolacijskih materialov je zelo pomembna. Ob tej priložnosti vam posredujemo tudi način vgradnje le-teh. Lepljenje izolacijskih plošč: malto nanašamo na izolacijske plošče po metodi robnega točkovnega nanosa ali po metodi polnega nanosa. Nanaša se lahko ročno ali strojno. Minimalno zahtevano kontaktno površino 40% dosežemo tako, da lepilo nanesemo na vse robove v trakovih širine cca 5 cm in na sredini vsaj 3 točke premera 15cm ali 3 trakove širine 5cm. Višino sloja prilagodimo ravnosti podlage. Po potrebi lahko plošče razrežemo z ustreznim rezalnim strojem. Upoštevajte veljavne smernice za namestitev nacionalnih združenj in trenutne nacionalne standarde (npr. DIN 55699 obdelava s strani WDVS, t.j. ÖNORM B6410 itd.)
Kakšna je optimalna debelina fasadne toplotne izolacije za stanovanjske objekte in kakšna je optimalna debelina za zasebne objekte oziroma hiše?
Optimalna debelina toplotne izolacije je odvisna tudi od debeline sten v hiši ali stanovanjski zgradbi. Po izračunih EE je optimalna toplotna izolacija pri debelini stene 25 cm, 12 cm kamene volne.
Kako se znebiti težav s plesnijo na fasadi?
Vsak objekt je del biotopa, ki je izpostavljen mikrobiološki obremenitvi. Alge in glive so najstarejša živa bitja na zemlji in se zelo enostavno prilagajajo podnebju in podnebnim razmeram. Alge in glive imajo svoje koristne funkcije, pa tudi različne škodljive.
Pojav alg in plesni na fasadi se lahko reši na naslednji način:
- sanacijo je najbolje izvajati spomladi ali poleti, ko so fasadne površine suhe,
- s čopičem nanesemo RÖFIX Algenkiller,
- počakamo 24 ur, da materal začne delovati,
- speremo površino,
- obvezno počakamo, da se fasada posuši,
- ponovno nanesemo RÖFIX Algeniller,
- grundiramo podlage,
- barvamo fasado z RÖFIX PE 519 Premium barvo.
Tovrstno sanacijo štejemo med redno vzdrževanje fasade. Na podlagi izkušenj naših strokovnjakov so prenovljene površine zaščitene pred novim pojavom alg in gliv tudi do 10 let.
Kakšna je razlika med zaključnimi ometi bele barve 2mm in 2 mmR?
Razlika je v videzu zaključnega ometa. Standard 2 mm ima enotno sestavo granulata, pri zaribavanju dobimo enotno zaribano strukturo. 2 mmR je zaključni omet, v katerem je delež marmornega peska tak, da ob zaribavanju le-tega dobimo žlebasto strukturo. Lahko se zaribava v krogu ali pa strukturo razvleče navpično ali vodoravno. Za podrobnejše informacije si lahko ogledate vzorce v naši vzorčni mapi „RÖFIX mapa za omete“.
RÖFIX Akril – zakaj po nanosu na fasado po 5 letih počrni, izgubi barvo?
1. Ali so na fasadi alge in glive (mikrobiološka obremenitev) in bledi? Vse fasade so del biotopa in sama mikrolokacija objekta lahko vpliva na fasado.
2. Potrebovali bi podatek, kdaj je bila fasada narejena (v kakšnih vremenskih razmerah). Fasade, ki so vgrajene v 1., 11. ali 12. mesecu, so v primeru slabih vremenskih razmer manj odporne na mikrobiološke vplive. Armirani sloj se ne more dovolj posušiti, preostala vlaga, ki prehaja skozi zaključni sloj, uniči vse dodatke, ki ščitijo fasado pred pojavom alg in gliv. Preostala vlaga slabo vpliva tudi na pigmente, sploh pri temnejših tonih, kjer se fasada bolj segreva.