Ometna podlaga odločilno vpliva na izbiro materiala za omet in predvsem tudi na način izvedbe, npr. na pripravo podlage in debelino nanosa ometa. Pred začetkom del naj izvajalec nujno premeri podlago in opredeli, ali je slednja primerna za predvideno izvedbo ometa. Nato naj izvede vizualno kontrolo podlage, tj. s testom brisanja oziroma praskanja (tj. preizkus s praskanjem oziroma z omočenjem). Izvedbene pomanjkljivosti pri izdelavi ometne podlage lahko v določenih pogojih vplivajo na zaključni omet (npr. na nastajanje razpok). Tovrstnih pomanjkljivosti izvajalec ometnih del (pogodbeni izvajalec) v večini primerov ne more prepoznati in preveriti. Podlaga ometa mora biti popolnoma ravna, saj se zaradi naprej štrlečih delov opeke, kamnov in plošč debelina ometa neenakomerno stanjša, zaradi česar se na takih mestih pojavlja večje tveganje za nastanek razpok. Enako se lahko zgodi tudi pri praznih oziroma nezapolnjenih vrzelih oziroma stikih, kjer sloj ometa kot most prekrije odprto vrzel oziroma stik. Že pri najmanjših termičnih spremembah (kot so npr. premiki in napetosti) se lahko v podlagi ometa pojavijo razpoke.